Skoči do osrednje vsebine

Stopnja inovacijske zrelosti v javni upravi je pomemben pokazatelj, kako je javna uprava pripravljena na razvoj in prihajajoče spremembe, ter na katerih področjih so potrebne dodatne vzpodbude za razvoj. V okviru projekta Inovativen.si smo merjenje inovacijske zrelosti opravili že 4. leto zapored, vključenih je že 27 organov, od leta 2021 pa so s privzemom metodologije Copenhagen Manual naši rezultati tudi mednarodno primerljivi.
Vizualna podoba inovacijskega barometra 2021 - Merimo. Delimo. Se izboljšujemo.

Inovacijski barometer 2021 | Avtor: MJU

Pojem inovativnost je v zadnjem času postala ena najpogosteje iskanih in uporabljenih besed, pri čemer se s pojmom povezuje vse kar se povezuje z novimi in drugačnimi proizvodi, storitvami, tehnologijami in poslovnimi modeli. Tako inovativnost pooseblja napredek, sodobnost ter predstavlja ključen element za doseganje konkurenčne prednosti. 

Velika dinamika sprememb na vseh področjih v sodobnem času zahteva hitrejše odzivanje, večjo fleksibilnost in učinkovite rešitve za nepregledno količino izzivov, s katerimi se soočajo države. Odgovor na hitrejšo odzivnost in večjo fleksibilnost je v sistematičnem upravljanju inovacij, ki bodo v prihodnosti ključni vzvod dolgoročne prosperitete in zagotavljanja konkurenčnih prednosti.

Kadar pa govorimo o spremembah, se moramo zavedati, da le-te praktično niso nikoli sprejete z navdušenjem, zato v praksi pri uvajanju večinoma stalno lovimo ravnotežje hoje po robu. Novi pristopi terjajo več poguma in prinašajo več negotovosti, vendar dolgoročno prinašajo večjo učinkovitost in tudi zadovoljstvo zaposlenih ter vseh sodelujočih.

Kaj je inovativnost in zakaj je pomembno, da jo merimo?

Inovativnost lahko opredelimo kot kulturo, ki jo gojimo in negujemo ter se z njo vsak dan poslovno in osebno razvijamo. Zavedanje, da brez inovacij ni napredka, je gonilo, da iščemo novosti na vseh področjih našega delovanja. Inovativne organizacije vlagajo v razvoj inovativnega okolja, v implementacijo inovativnih idej in svoje zaposlene nenehno izobražujejo ter skozi kulturo podjetja aktivno spodbujajo k inovativni naravnanosti. 

Širjenje inovativnih pristopov ter razvoj zaposlenih sta tudi ena izmed temeljnih ciljev projekta Inovativen.si, pri čemer se je potrebno zavedati, da gre pri inovativnosti za tek na dolge proge. Izkušnje kažejo, da ko se institucije sistematično lotijo upravljanja inovativnosti, so prvi rezultati v povprečju vidni šele po treh letih. Najboljši način za spremljanje napredka predstavljajo redni pregledi oziroma merjenje inovacijske zrelosti.

Kaj sploh so inovacije (angleško Social Innovation)?

Inovacije (Social Innovation) je mogoče opredeliti na več načinov.

Inovacija predstavlja ustvarjanje in implementacijo novih zamisli v organizacijah z namenom zagotavljanja boljših rezultatov in uporabnikom prilagojenih izdelkov in storitev (povzeto po Crossan & Apaydin,2010). 

Inovacija tako zahteva razmišljanje o novih načinih ali o novi kombinaciji že obstoječih načinov s poudarkom, da novosti niso dovolj, morajo namreč biti uvedene in uporabne ter imeti za uporabnika in organizacijo določeno vrednost (povzeto po Bilton, 2007).

Gre za nov odgovor na družbene potrebe ali družbene izzive, s katerimi se srečujemo, ne glede na naravo inovacij (tehnologija, storitve, nove uporabe, in podobno), s sodelovalnim pristopom, ki vključuje upravičence, uporabnike in prizadete deležnike, ki ima pozitiven, trajnostni in merljiv učinek (povzeto po ASIS, 2021).

Primeri inovacij, ki so relevantni za izpolnitev spletnega vprašalnika.

Inovacije torej predstavljajo nov ali bistveno spremenjen način dela in rezultatov v okviru vašega organa ali širše, so implementirane in imajo pozitivne učinke, ter so lahko na področju:  

  • storitev (na primer: usposabljanja po meri uporabnika in glede na potrebe njegovega delovnega okolja, vpeljava novih digitalnih storitev, oblikovanje storitev po meri uporabnika, omogočanje storitev na drug način (na primer več on-line dela) in podobni primeri),
  • izdelkov (na primer: novi izdelki po meri uporabnika, izvedba natečaja za oblikovanje izdelkov - izdelki Dobra roka. Izdelujem v zaporu, delujem v družbi, vzpostavitev komunikacijskega načrta za izvajanje promocijskih aktivnosti, in podobno),
  • procesov ali načinov organizacije dela (na primer: reševanje izzivov po Design Thinking metodi, vpeljava agilnega načina dela (SCRUM, Kanban), prenos znanja znotraj organa, povezanost in sodelovanje, on-line komunikacija, in drugi),
  • metod komuniciranja z različnimi javnostmi (na primer: vključevanje ključnih deležnikov z metodami sodelovanja, so-kreiranja pri oblikovanju rešitev ali pripravi ključnih dokumentov (kot so predpisi, strategije, in podobni), izvajanje komunikacijskega načrta).

Kateri organi so vključeni v merjenje in kakšen je odziv?

K izpolnjevanju vprašalnika smo v februarju 2022 (meritev je potekala za leto 2021) povabili 27 organov (2 več kot leto prej). Spletni vprašalnik je v celoti izpolnilo 1.589 javnih uslužbencev.

Vključena so bila naslednja ministrstva in organi v sestavi:

  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
  • Ministrstvo za javno upravo,
  • Inšpektorat za javni sektor,
  • Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja,
  • Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije,
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
  • Ministrstvo za kulturo,
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
  • Ministrstvo za notranje zadeve,
  • Ministrstvo za okolje in prostor,
  • Ministrstvo za obrambo,
  • Ministrstvo za pravosodje,
  • Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij,
  • Uprava Republike Slovenije za javna plačila,
  • Ministrstvo za zdravje,
  • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
  • Ministrstvo za infrastrukturo,
  • Ministrstvo za zunanje zadeve,
  • Ministrstvo za finance,
  • Urad Vlade RS za komuniciranje,
  • Zagovornik načela enakosti,
  • Statistični urad RS,
  • Zavod za zaposlovanje RS,
  • Državno tožilstvo,
  • Urad za nadzor proračun,
  • Kemijski inštitut,
  • Kmetijski inštitut Slovenije.

V letu 2022 smo v merjenje prvič vključili Kemijski inštitut in Kmetijski inštitut Slovenije.

Od kdaj izvajamo meritev in kje lahko najdem pretekle raziskave?

Vse pretekle raziskave lahko najdete na spodnjih povezavah:

Ali so podatki mednarodno primerljivi?

Leta 2020 smo pri merjenju prvič uporabili metodologijo Copenhagen Manual, ki jo za merjenje inovacijske zrelosti uporablja že več kot 20 držav in tako omogočili mednarodno primerljivost rezultatov.

Copenhagen Manual ponuja priložnost za zrcaljenje inovacijskih zmogljivosti javne uprave z mednarodno primerljivimi podatki. Manual s poudarkom na odprtem v Copenhagnu je:

  • rezultat odprtega procesa soustvarjanja, ki je pozdravil sodelovanje vseh zainteresiranih strani,
  • temelji na odprti izmenjavi številnih dobrih in slabih praks,
  • odprt za razlago, uporaben v različnih nacionalnih okvirih in odprt za neprekinjeno razpravo o dodatnih praktičnih izkušnjah, saj akterji iz več držav izvajajo raziskave o inovacijah v javni upravi.

Kaj je enota opazovanja?

Enota opazovanja je posamezni javni uslužbenec, zaposlen na enem izmed ministerstev ali organov v sestavi.

Kako s svojimi odgovori prispevam k inovativnosti?

Namen projekta Inovativen.si je povečati učinkovitost in kakovost dela javne uprave, pri čemer sta glavna cilja projekta:

  • sistemska uveljavitev inovativnih pristopov z uporabnikom v središču in
  • večja ozaveščenost ter usposobljenost zaposlenih v javni upravi za uporabo inovativnih metod dela.

Povratna informacija o inovacijah znotraj vaših organov tako daje nove možnosti za delitev dobrih in slabih praks ter s tem možnost izboljšav in priprave boljših ter trajnejših rešitev, zato vaše mnenje ŠTEJE!

Slogan merjenja inovacijske zrelosti je »Merimo. Delimo. Se izboljšujemo.«

Na koga se obrnem v primeru dodatnih vprašanj?

Za dodatna pojasnila je na voljo ekipa Inovativen.si na elektronskem naslovu inovativen@gov.si.